The Body Shop
GLOBALNI INDEKS LJUBEZNI DO SEBE
The Body Shop verjame, da je lepota zunanji izraz vsega, kar imaš pri sebi rad. S to filozofijo so se lotili tudi novega projekta - edinstvene raziskave ljubezni do sebe, s katero izpolnjujejo svojo dolgoročno zavezo k izboljševanju samopodobe ljudi.
Študijo je v 21 državah* izvedlo raziskovalno podjetje Ipsos, in sicer med novembrom in decembrom 2020 na 22.000 ljudeh, starejših od 18 let. Raziskovali so različne dimenzije ljubezni do sebe, kot so percepcija sebe, pogostost različnih občutenj, kot sta živčnost ali tesnoba, samozavest, trdoživost in različne indikatorje samopodobe.
Z rezultati indikatorjev so oblikovali The Body Shop globalni indeks ljubezni do sebe, ki predstavlja lestvico od najmanj do največ ljubezni do sebe. The Body Shop bo ugotovitve raziskave uporabil za izboljšanje svojega delovanja tako na področju izdelkov kot tudi komunikacije.
The Body Shop globalni indeks ljubezni do sebe združuje številne prehodno merjene in potrjene indikatorje, vključno s samopodobo in samozavestjo, trdoživostjo, zunanje potrditve in nadzorom, z namenom odkrivanja, kako oblikujejo pojem ljubezni do sebe. Nižji indeks pomeni manj ljubezni do sebe, višji indeks pa več. Želja je, da bi vsi ljudje, ne glede na starost, spol, raso, državo ali druge lastnosti, imeli pozitivnejšo samo podobo in čutili več ljubezni do sebe.
*Južna Koreja, Francija, Savdska Arabija, Kitajska, Španija, Japonska, Kanada, Švedska, Združeno kraljestvo, Indija, Indonezija, Nigerija, Brazilija, Rusija, Nemčija, Nizozemska, Mehika, Južna Afrika, Združene države Amerike, Avstralija, Danska
KRIZA LJUBEZNI DO SEBE
Rezultati raziskave v splošnem razkrivajo krizo na področju ljubezni do sebe: povprečna vrednost indeksa ljubezni do sebe na lestvici od 0 do 100 je samo 53. To pomeni, da vsak drugi na svetu do sebe občuti več dvoma kot ljubezni. Južna Koreja, Savdska Arabija, Francija, Japonska in Španija so imele precej nižje rezultate kot Avstralija, Danska in ZDA, ki so se zavihtele na vrh lestvice ljubezni do sebe.
Rezultati raziskave so pokazali tudi, da si vsak šesti želi, da bi se bolj spoštoval, vsak četrti pa se včasih počuti ničvredno. Ti občutki so pogostejši pri transspolnih ljudeh, pripadnikih manjšin in tistih, ki več časa namenijo skrbi za druge.
Več kot polovica vprašanih pravi, da se pogosto pretvarjajo, da so srečni, tudi če niso, da bi s tem zadovoljili druge, torej prikrivajo svoja resnična čustva pred ostalimi. To je pogosteje pri tistih, ki uporabljajo družbena omrežja - kar 60 % je takšnih, v primerjavi s 40 % tistih, ki družbenih omrežij sploh ne uporabljajo.
LJUBEZEN DO SEBE IN OPOLNOMOČENJE
V krizi ljubezni do sebe pa so tudi optimistični indikatorji. Ljudje po vsem svetu so trdoživi - več kot 70 % jih pravi, da iz težkih situacij izplavajo hitro. Trdoživost je povezana z ljubeznijo do sebe: višji, kot je indeks ljubezni do sebe, lažje in hitreje oseba okreva in izplava iz težke situacije.
Trdoživost in ljubezen do sebe imata še eno skupno komponento: družbeno in čustveno podporo. Tisti, ki vedno ali pogosto poiščejo podporo, imajo tudi višji indeks ljubezni do sebe v primerjavi s tistimi, ki pravijo, da jim takšni stiki manjkajo.
Ta povezava je še bolj očitna pri opazovanju faktorjev, ki vplivajo na samopodobo. Ženske z manj ljubezni do sebe petkrat pogosteje svojo samopodobo oblikujejo na podlagi mnenja drugih, dvakrat pogosteje pa na njihovo samopodobo vpliva tudi njihov videz. Iz tega sledi, da so družbeni in osebni pritiski na videz povezani z občutenjem manj ljubezni do sebe.
Na drugi strani pa ženske z več ljubezni do sebe svojo samopodobo oblikujejo na podlagi svojih odnosov. Kljub temu, da je tudi njim pomembno, kako so videti in kako jih vidijo drugi, na njihovo samopodobo pogosteje vplivajo razmere v svetu in njihovi odnosi..
LJUBEZEN DO SEBE IN PANDEMIJA
Kljub težkim razmeram, ki jih je prinesla pandemija, 60 % vprašanih pravi, da Covid-19 ni vplival na njihovo mnenje o sebi. Tisti, z več ljubezni do sebe, niso zabeležili negativnih sprememb - opazili so celo pozitivne premike - tisti, ki pa so že pred pandemijo imeli manj ljubezni do sebe, so opazili, da imajo o sebi slabše mnenje.
Zanimiva je ugotovitev, da so starši mladoletnih otrok med pandemijo dvakrat pogosteje beležili pozitivne spremembe na njihovo samopodobo kot tisti, ki otrok nimajo. Pandemija je najhuje prizadela samopodobo tistih, ki so v finančnih stiskah, kar pomeni, da posledice Covida-19 niso samo ekonomske, temveč mnogo globlje.
Vpliv pandemije Covida-19 se močno razlikuje po državah - skoraj polovica tistih, ki živijo na Kitajskem, v Indiji in Indoneziji, je beležila boljšo samopodobo, v primerjavi z 10 % tistih, ki živijo v zahodnoevropskih državah in v ZDA.
LJUBEZEN DO SEBE IN SPOL
Čeprav moški in ženske izražajo enake stopnje ljubezni do sebe, ženske to stopnjo težje dosežejo. Pri ženskah so pogostejši občutki živčnosti, tesnobe in depresije, prav tako ima njihovo telo pomembnejši vpliv na samopodobo. Zato ni presenetljivo, da se ženske pogosteje primerjajo z drugimi kot moški, še posebej z znanimi osebami, modeli in drugimi vplivneži na družbenih omrežjih. Moški se na drugi strani pogosteje primerjajo s sodelavci, strokovnjaki in vodilnimi v njihovih skupnostih.
Vplivi na ljubezen do sebe se razlikujejo glede na spol. Čeprav so vsem pomembni bližnji odnosi, na visoko samozavest žensk v veliki meri vplivajo njihovi otroci, na moške pa imajo večji vpliv sodelavci in kolegi ter finančni status, ki pa pogosteje rezultirajo v nizki samozavesti.
Na splošno pripadniki LGBTQ+ skupnosti čutijo manj ljubezni do sebe kot cisspolne/heteroseksualne osebe. Kar 40 % pripadnikov LGBTQ+ skupnosti ima najnižji indeks ljubezni do sebe, kar je dvakrat pogosteje kot pri njihovih cisspolnih/heteroseksualnih vrstnikih. Na nizko samozavest pripadnikov LGBTQ+ skupnosti največkrat vpliva njihov videz.
LJUBEZEN DO SEBE IN STAROST
Pravijo, da modrost pride z leti in očitno z leti pride tudi ljubezen do sebe - starejši ljudje po vsem svetu do sebe čutijo več ljubezni kot mlajši.
Starejše ženske imajo višji indeks ljubezni do sebe kot ženske iz generacije Z. Te so 2- do 3-krat pogosteje v skupini z najnižjim indeksom ljubezni do sebe kot pripadnice babyboom generacije.
Skoraj polovica pripadnic generacije Z je v skupini z najnižjim indeksom ljubezni do sebe v primerjavi z vsako peto pripadnico generacije X ali starejše.
Verjetno je, da s starostjo postanemo bolj zadovoljni s seboj, kljub temu pa je potrebno upoštevati tudi razmere v svetu in življenjske izkušnje, ki zagotovo pripomorejo k razkoraku v ljubezni do sebe med mlajšimi in starejšimi ženskami.
Več kot polovica vprašanih je v zadnjih dveh tednih občutila depresijo, 60 % pa tudi tesnobo. Ti občutki so pogostejši pri mladih ljudeh - beležijo jih več kot tri četrtine tistih, v starostni skupini med 18 in 24 let, v primerjavi s polovico tistih, ki so stari 45 ali več.
LJUBEZEN DO SEBE IN MEDIJI
Ljudje, ki pogosto uporabljajo družbena omrežja, tudi pogosteje poiščejo pomoč, obenem pa se tudi pogosteje primerjajo z drugimi - ne zgolj znanimi in vplivneži, temveč tudi znanci. Skoraj četrtina tistih, ki na družbenih omrežjih preživi več časa, se primerja z ljudmi, ki jim sledijo na spletu, v primerjavi z zgolj 10 % tistih, ki na družbenih omrežjih preživijo manj kot eno uro dnevno.
Ljudje, ki pogosto uporabljajo družbena omrežja, tudi pogosteje poiščejo pomoč, obenem pa se tudi pogosteje primerjajo z drugimi - ne zgolj znanimi in vplivneži, temveč tudi znanci. Skoraj četrtina tistih, ki na družbenih omrežjih preživi več časa, se primerja z ljudmi, ki jim sledijo na spletu, v primerjavi z zgolj 10 % tistih, ki na družbenih omrežjih preživijo manj kot eno uro dnevno.
Ženske, ki imajo za vzor znane osebe, spletne vplivneže in modele v oglasnih sporočilih, imajo v povprečju nižji indeks ljubezni do sebe. Prav tako so manj zadovoljne s svojim telesom kot ženske, ki za vzor nimajo znanih, vplivnežev ali modelov.
Kljub tem navadam se vprašani zavedajo, kaj vpliva na njihovo nizko samopodobo: pri večini imajo največji vpliv vplivneži na družbenih omrežjih, znane osebe in modeli v oglasih. S tem se strinjajo tudi tisti z najvišjimi stopnjami ljubezni do sebe.
LJUBEZEN DO SEBE IN LEPOTNA INDUSTRIJA
Večina ljudi po vsem svetu meni, da ima lepotna industrija negativen vpliv na samozavest. Največ jih meni, da je to zaradi računalniško popravljenih fotografij in nedosegljivih trditev. Skoraj enako število jih je mnenja, da je problem tudi v uporabi “klasično lepih” ljudi v oglaševanju.
Pomanjkanje raznolikosti v oglaševanju predstavlja večji problem mlajšim ženskam kot starejšim. Pomembno je poudariti, da polovica trans žensk meni, da ima lepotna industrija pozitiven vpliv na njihovo samopodobo, v primerjavi z zgolj tretjino cisspolnih žensk enakega mnenja. Odgovori na to vprašanje so se precej razlikovali tudi po državah - pozitivnejši vpliv lepotne industrije je prisoten v azijskih državah, negativnejši pa v bolj zahodnih državah.
Nevezetesen a transznemű nők fele szerint a szépségipar pozitív hatással van az önértékelésre, szemben a ciszexuális nők csupán egyharmadával. A kérdésre adott válaszok országonként is jelentősen különböztek, az ázsiai országok női sokkal inkább azt mondták, hogy a szépségiparnak vannak pozitív hatásai, mint a hagyományosan nyugati országokban élők..